Prof. dr. Matvejević je bil pred zadnjimi balkanskimi vojnami romanist na zagrebški Filozofski fakulteti, pisatelj, esejist in neutruden zagovornik vseh tistih, ki so jih tedanji režimi Vzhodne Evrope po krivici politično preganjali. V začetku vojne je zaradi nestrinjanja s Tuđmanovo politiko odšel v prostovoljno izgnanstvo v Pariz na Sorbono, nato pa na univerzo La Sapienza v Rimu, kjer po svojih besedah živi »med azilom in eksilom«.