Pomnik želimo postaviti še pred prvim majem letos.«
Povedati moram, da sem se v Kobarid odpeljal nekako poln strpnosti in dobre volje, saj tovrstni izklesani napisi ‐ dokler se gradijo na lastnem zemljišču z lastnimi sredstvi ‐ v resnici ne presežejo mojega tolerančnega praga. A po srečanju oziroma "nesrečanju" s kobariškim župnikom , enim izmed pobudnikov in glavnim motorjem celotnega projekta, nisem imel druge izbire, kot da sem spremenil mnenje in začel vse skupaj jemati kot vse prej kot »nevsiljiv« pomnik in v osnovi skrajno politično zaznamovano mešanje govna na krilih osebne križarske vojne.