Naročnik bi torej informacijo zbezal od nekoga, ki dela bodisi v organih pregona bodisi v pravosodju. Neznani naročnik bi potem, ko bi iz varovanega trezorja izvlekel podatek anonimni priči, pritisnil nanjo. Če je tako, morajo organi pregona ugotoviti, kdo je tisti, ki je dopustil kompromitacijo priče.