In kakšen sprevod je to bil! Mladi semeniščniki, okroglolične narodne noše, celi bataljoni starejših odličnikov z malteškimi vitezi vred in na koncu (ne sicer čisto na koncu, tam je kot ponavadi oprezal vedno pozorni) s toplim aplavzom pobožani slovenski pastir v vsej običajni regaliji. Četici se je med potjo proti oltarju priključil tudi , ki nadškofu očitno ni zameril njegovih res ne najbolj solidarnih besed glede vprašanja (ne)gradnje ljubljanske džamije ali pa se je želel morda samo na lastne oči prepričati, da zares odhaja.