Ta problem v stilu »kura ‐ jajce« je Rousseau rešil z zunanjo intervencijo: dobre zakone naj napiše Zakonodajalec, ki pride od drugod, ljudstvo pa naj se zbere na skupščini, sproži zakonodajno proceduro, prouči Zakonodajalčeve predloge, ugotovi, da so dobri ‐ in jih, ker je edino »suvereno«, sprejme in razglasi za veljavne. Rousseau ni vedel, da je pisal o »acquis communautaire«. EU nas ni obravnavala le kot divjake, ki se lahko civilizirajo samo skoz fiktivno suverenost ‐ pač pa je postopek, ki si ga je Rousseau zamislil kot proces emancipacije, uporabila za mehanizem podreditve.