A na drugi strani je to čas protikolonialnih revolucij, ko se tudi suverena ljudstva svetovne periferije vzpostavijo po nacionalnem vzorcu. Ta ljudstva so izrazito politične tvorbe: niso le notranje heterogena, ker se konstituirajo v okviru »ne-organskih« kolonialnih meja. Temveč se vzpostavijo tudi skoz politični protikolonialni boj ‐ ne le kot dediči francoske revolucije, temveč tudi po vzoru socialistične sovjetske revolucije.