Minister je plodovit pisec, v rosnih letih se je ukvarjal z literaturo, pa znanstvenimi teksti, nato ga je zaneslo v politično memoaristiko, zadnje čase pa tudi v publicistični aktivizem. Glede pisanja je pravzaprav posebnež; sicer drži, da je imela Slovenija tudi nekaj drugih ministrov, ki so bili vešči sukanja peresa, a nihče izmed ga ni sukal tako, kot ga suče mojster. Njegova pisma političnim prijateljem, javnosti, izjave, mnenja, demantiji, pojasnjevanja, prispevki, manifesti so postali del popularne politične kulture na Slovenskem.