Ko se je unija dogovorila, da v svoje vrste vzame tudi ciprske, v skrajnem primeru tudi brez rešitve spora na otoku, je bilo to dejanje zaupanja ‐ s katerim naj bi pritisnila na brezkompromisne ciprske, ne da bi s tem hkrati podpisala dovoljenje, da lahko naredijo, kot se jim zdi. Zaupanje je bilo najbrž upravičeno, ko je bilo vodstvo ‐ tako v Atenah kot v Nikoziji ‐ v razmeroma zmernih in odgovornih rokah. Vendar obnašanje Papadopoulosa, ki so ga za predsednika izvolili lani, potrjuje strah skeptikov, ki ves čas trdijo, da spodrezani Ciper nima kaj iskati v EU.