Možgani, pravita, občutijo zvišano količino kisika v krvi in zato »vnovič nastavijo« hitrost, tako da športnik lahko iz sebe iztisne več, vendar kljub temu ohrani nujne rezerve. »Torej obstaja zgornja meja pri porabi kisika,« pravi St. Clair, »vendar jo določijo možgani, pri čemer poskrbijo tudi za precejšnje rezerve za primer napačne ocene.«
Bodo trenerji lahko izboljšali pripravljenost svojih varovancev, če se bo teorija o osrednjem regulatorju izkazala za pravilno?