Vrhunski atleti skoraj vedno najhitreje tečejo zadnji kilometer tekme, čeprav bi teoretično takrat njihove mišice morale biti na robu izčrpanosti. Sploh zaključni šprint je povsem v nasprotju z logiko, če drži teorija, da je utrujenost posledica zastrupitve mišic z mlečno kislino. Če bi ta tekače res omejevala, bi bili ti čedalje počasnejši in ne bi mogli prišprintati v cilj.