Z utrujenostjo je električna aktivnost v nogah kolesarjev začela upadati, ko so si prizadevali za čim hitrejše obračanje pedal, in isto je veljalo celo med šprinti.
To je bil močan dokaz, da je stara teorija zgrešena. Kolesarji so se resda počutili izčrpane, pravi, vendar so bile v njihovih telesih precejšnje rezerve, ki bi jih teoretično lahko načeli, če bi aktivirali večji del počivajočega tkiva.