Sedela sva na toplem pomladnem soncu pred kavarno Pri Caletu in pila odličen espreso, boljši kot v večini podobnih beograjskih lokalov, iz zvočnikov se je razlegal glas Džonija, dekleta okoli naju so listala modne revije, izza sosednje mize pa je do naju prodiral pogovor v angleščini in francoščini. Vse je bilo videti čisto vsakdanje.