In iraški gverilci, še posebej al-sadrovi privrženci, so verjetno komaj čakali, da bušiji rečejo: Al-Sadra hočemo živega ali mrtvega!
In seveda: to, da je al-Sader šiit, ne pa sunit, je za Busha še bolj pogubno. Kot rečeno, so se do sedaj okupatorjem z orožjem upirali predvsem suniti, kobajagi Sadamovi ljudje, zdaj pa so na stran odpora stopili tudi šiiti, ki so trpeli pod Sadamovim represivnim škornjem, ki so Sadama sovražili in ki jim je ameriška invazija dišala po jutru, svobodi in takih rečeh.