Rogers, avtor omenjenega poročila inštituta za javno politiko, ki nosi pomenljiv naslov »Čemu je namenjena verska vzgoja?«, ugotavlja, da je ves sistem naravnan v korist religijam, vse je pripravljeno tako, da spodbuja učence, naj se identificirajo s tem ali onim verstvom. V resnici pa bi morali mladi ljudje znati razpravljati o morali, ne da bi si pomagali s takšno ali drugačno religijo. »Pri petih letih,« razlaga Rogers, »bi se otroci morali že naučiti dojeti, da obstajajo ljudje, ki ne verjamejo niti v niti v večno življenje niti v moč molitve.«