Protipapeži so ga pogosto na veliko lomili, kar iz današnje perspektive na Cerkev meče dokaj čudno luč, a Vatikan je njihove nečednosti kljub vsemu elegantno pometel pod preprogo tako, da jih je »očistil« z uradno izvolitvijo njihovih soimenjakov. Pri barvnih simbolih se ta proces v veliki meri ponovi, kar pomeni, da uradni nabor liturgičnih barv ni nič drugega kot uradni poskus prikrivanja problematičnih »protibarv«. Konec koncev jih je točno toliko, kot je smrtnih grehov, mar ne.