Pa za hip odložimo pribor, če ga sploh imamo (blagoslovljene velikonočne jedi se je včasih lahko uživalo samo z rokami), in se razglejmo po mizi. “To je spomin na Kristusovo krono. On trnovo krono, mi sladko pogačo,” je Saleški v svojem velikonočnem razmišljanju zapisal o kolaču, pa pospremil z besedami: “To so strašni žeblji, s katerimi so pripeli zveličarja na križ.”