Dva dni kasneje se je zgodil čudež: Jezus Kristus je v nedeljo ob prvem jutranjem svitu vstal od mrtvih. Velika nedelja je tako tudi v posvetnem okolju obveljala za sveto, velikonočni ponedeljek pa za praznik, namenjen druženju ter krepčanju duha in telesa z reprizami zadnje večerje v vseh njenih evharističnih razsežnostih.
Pa za hip odložimo pribor, če ga sploh imamo (blagoslovljene velikonočne jedi se je včasih lahko uživalo samo z rokami), in se razglejmo po mizi.