Pri nas se namreč kar tare brezposelnih petdesetletnikov, ki so jih pofrcali že iz vseh služb in res ne znajo nič drugega kot izjemno dobro nagibati kozarce, žganjarčke in kupice. Prav ti naj bi obudili že skoraj pozabljeno umetnost nacejanja, beg njihovih možganov pa bi pri nas zlahka prenesli. Sam bi se kot strasten "deloalkoholik" vneto vrgel v opravljanje funkcij kakšnega dekana na novoustanovljeni Pivski akademiji, marljivo poučeval redne študente v teoriji in praksi, si vzel čas tudi za delo z izrednimi, zraven pa v prostem času še pisal kakšne učbenike in skripta, pa bi bil moj majavi službeni položaj enkrat za vselej rešen.