Mi pa tisti mulariji nismo posvečali nikakršne pozornosti, kajti drugače bi se lahko ohrabrila in nam prišla težit, to pa utrujenemu klatežu navadno pač ni po volji. Skratka, vse je dišalo po še enem običajnem perzijskem popotniškem večeru in tudi babe so se kot navadno, še preden smo pogoltnili zadnje grižljaje, dvignile, pomigale z ritkami in družno oddrvele na stranišče. (Mi dedci smo kar v bližnje grmičevje in plevel.)