Neka babja slovesnost pač, smo zmignili in se pred hreščečo godbo umaknili čisto tja dol, v najbolj oddaljen kotek dvorišča ter si pričeli pripravljati skromni obed. Po skalah na strmini, ki se je bočila nad nami, so se tiho in spoštljivo posedli vaški pobje in v nemi spoštljivosti zrli dol na nas. Pri tem so me neizmerno spominjali na k spancu odpravljajočo se čredo pavijanov, ki sem jih pogosto opazoval tam spodaj na jugu Afrike.