Pravzaprav smo bili edini popotni gostje, čeprav je bilo v krčmi nenavadno živahno. Iz nekega skrbno zavešenega prostorčka je hripavo razglašeno in oglušujoče krakala nekakšna obredna godba in prav tja noter so zarotniško smukale vidno vznemirjene in razvnete babe, stare in mlade, gluhonemega natakarja, ki nam je postregel s čajem, pa tudi nismo razumeli, kaj naj bi se dogajalo tam za ponjavami. Neka babja slovesnost pač, smo zmignili in se pred hreščečo godbo umaknili čisto tja dol, v najbolj oddaljen kotek dvorišča ter si pričeli pripravljati skromni obed.