Ko potem panično bežijo z v dušo enkrat za vselej vtisnjeno travmo, pa jih spremlja njegov satanski krohot. Torej, ne vem, od kod so se naše punce prikopale do te slike, toda včasih zvečer v hotelu so nas, fante, ko smo odhajali dol v recepcijo po še kakšno golido čaja (piva pač ni bilo, zato smo se skoraj do brezupa nemočno nalivali s tem anemičnim nadomestkom), hinavsko pričakale za kakšnim stopniščnim ovinkom, planile pred nas, razprle naglavne rute in nam pokazale lase. Nakar so se zvijale od smeha, mi pa smo le zamahnili z roko in nekaj zdolgočaseno zastokali.)