nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:

Obetala se je topla noč, nekje tam zadaj se je izza prašnega obzorja počasi dvigala izjemno debela oranžna luna, mujezini so z minaretov že odpeli večerne molitve in mlačne sapice, ki so vendarle zavele ob koncu zabito nepremakljivega vročega dne, so na najbolj mondene mestne ulice zvabile pravo goščo ljudi. Po pločnikih, osvetljenih s tisto za vse nas potrošnike tako omamno, skoraj romantično toplo svetlobo, ki lije na plan iz bogato založenih izložb, so se motale v do pet segajoče in ohlapne čadorje pogreznjene babe, tako da se je zdelo, kot bi se vse naokrog valilo na stotine brezobličnih črnih, dedci pa so po stari orientalski navadi, bolj tako, brez kakšnega meni dojemljivega razloga, postavali v gručah in se predirno drli ali pa se, nežno stiskajoč si dlani, v parih sprehajali po še vedno toplem uličnem tlaku. (Tam zraven, tik ob robu trotoarja, pa je kot besneča reka hrumel, stokal, cvilil, vreščal in prdel znameniti iranski promet.)


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA