nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:

Tam v zgodbah iz Tisoč in ene noči pa tudi jasno piše, da so se čarovnice čez noč navadno zbirale po kakšnih zapuščenih in opustelih razvalinah, menda so najraje čemele na kakšnem pokopališču, kjer so brskale za ostanki pod puščavskim soncem skrepenelih mrličev, jih vse dolge ure tja do slastno sesljale s svojimi brezzobimi dlesnimi ter si vmes govorile razne svinjarije, ob sončnem vzhodu pa so se spremenile v lisice in se porazgubile po svojih nečednih ali pa so se potuhnile v skrite brloge med zapuščenimi hišami. In tako torej sva se s to lisico čarovnico še nekaj časa nepremično zrla, dokler se ni skrivnostno bitje prezirljivo odvrnilo nekam proč od mene ter lagodno in brez vsake naglice nenadoma izpuhtelo, človek bi rekel, da kar v slepečo svetlobo, ki je v vročini migljala nad tem mrtvim mestom. No, sicer moram priznati, da še vedno nisem popolnoma prepričan, ali je bil ta stvor zanesljivo demonskega izvora, toda meni se je, pri Alahu ‐ naj bo večno hvaljen ‐, zdelo in v duši povsem jasno čutilo, da mora imeti neko zvezo z džeheno.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA