nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:

Menda zato naši mežnarji tako strastno vlečejo za vrvi zvonov točno opoldne, kajti njihov zven naj bi preganjal nečiste sile. Tam v zgodbah iz Tisoč in ene noči pa tudi jasno piše, da so se čarovnice čez noč navadno zbirale po kakšnih zapuščenih in opustelih razvalinah, menda so najraje čemele na kakšnem pokopališču, kjer so brskale za ostanki pod puščavskim soncem skrepenelih mrličev, jih vse dolge ure tja do slastno sesljale s svojimi brezzobimi dlesnimi ter si vmes govorile razne svinjarije, ob sončnem vzhodu pa so se spremenile v lisice in se porazgubile po svojih nečednih ali pa so se potuhnile v skrite brloge med zapuščenimi hišami. In tako torej sva se s to lisico čarovnico še nekaj časa nepremično zrla, dokler se ni skrivnostno bitje prezirljivo odvrnilo nekam proč od mene ter lagodno in brez vsake naglice nenadoma izpuhtelo, človek bi rekel, da kar v slepečo svetlobo, ki je v vročini migljala nad tem mrtvim mestom.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA