Politiki sebi nevšečnih informacij včasih res ne berejo, včasih pa se zlažejo, da jih ne poznajo (ker nanje ne znajo razumno in prepričljivo reagirati) ‐ mnogim novinarjem, zlasti televizijskim, se pa brati preprosto ne ljubi. Čemu neki ‐ pomoliš mikrofon politikom pod nos, pa ti oni sami povedo dovolj in preveč ‐ analiziranju izjav in dejanj politikov ter njihovemu primerjanju z dejstvi in z resnico pa televizijsko novinarstvo tako ni namenjeno. Poglejmo npr., kakšna je bila usoda mojega »sporočila št. 1« - kratkega komentarja referenduma, ki sem ga medijem poslal že v nedeljo popoldne.