V smernicah niso upoštevani manj očitni vplivi na naravno okolje. »Prenos bolezni na divje živali, manjše spremembe v njihovem zdravju, ker so motene njihove vsakodnevne navade in več stresa so dejavniki, ki jih laični opazovalec sploh ne zazna, vendar lahko pripomorejo k slabšemu preživetju vrste in manj živahnemu parjenju,« pravi Philip Seddon z univerze Otaga v novozelandskem Dunedinu.
Rochelle z aucklandske univerze na Novi Zelandiji in njeni kolegi že od leta 1996 opazujejo jate velikih pliskavk, ki živijo ob severovzhodni obali te države.