Čutil sem potrebo, da se angažiram in s prevzemom te izpostavljene vloge pomagam ohraniti revijo, ki je bila takrat pomembna za demokratizacijo slovenske in jugoslovanske družbe, čeprav moram povedati, da se ne takrat in tudi ne pozneje z nekaterimi pogledi kolegov iz redakcije nisem strinjal. Ta združba je bila dolgo časa pravzaprav politično raznovrstna, in to se mi je zdela ena izmed kvalitet tega delovanja, torej imeti prostor, kjer je možen dialog tudi z ljudmi, ki mislijo drugače. Žal ta odprtost z izjemo redkih posameznikov ni preživela, tako da sem po petindvajsetih letih delovanja v tem krogu iz Nove revije izstopil.