Zgodilo se je natanko to, kar je bil namen članka o predlogu zakona o javni rabi slovenščine ‐ javna razprava. Konec koncev je slovenščina orodje sporazumevanja dveh milijonov ljudi, ki imajo verjetno pravico do razpravljanja o svojem lastnem jeziku, če jim državna institucija predlaga zakon, ki bi po svoje lahko omejeval pravico do svobode izražanja. Ali pač ne?