Vilenska izjava ni imela zveze z dejstvi, še z argumenti je ni imela: izražala je slepo vero. Slepa vera pa ni odnos do dejstev ne do argumentov, temveč je odnos do tistega, ki mu verujoči verjame. Še več: če slepa vera, kakor v vilenski izjavi, izraža slepo vdanost, vzpostavlja tudi poseben odnos verujočega do sebe samega: s slepo pokorščino verujoči del svoje svobode in razuma prenese na izbranega drugega ‐ ali, kakor je pred dobrimi štiristo leti rekel La Boetie, verujoči se odloči za prostovoljno hlapčevstvo.