Pekel, to so drugi, je rekel Sartre ali drugače, problem številka ena je, da so zasebne fotografije, posnete za lastno uporabo, nepričakovano in brez konsenza postale javna last. Fotke so najprej romale na splet in elektronske naslove ljudi, ki naj bi po stari slovenski šegi prešuštno trojico karseda trdo kaznovali za njihove presežne užitke, s spleta pa jih je nato prekopirala tudi bulvarska priloga najbolj tiražnega slovenskega dnevnika. Jasno, s polnim imenom, brez črne pege čez oči in kakopak s strahopetno cenzuro anatomije, ki omenjene fotografije sploh dela zanimive za širšo voajersko javnost, kar jim konec koncev jemlje vso kredibilnost.