Ampak ob zori, v mestu Reggane, kjer so Francozi do sredine šestdesetih let spuščali atomske bombe v zrak, da so okoliški peski dobili specifičen barvni, sem bil pa besen. Pol Sahare je za nami, prvič jo prečkam po eni od klasičnih magistral in še vedno nisem videl nič!
Na zadnji javni črpalki smo napolnili vse rezervoarje in rezervne kanistre, do naslednjega oporišča ljudske rase je bilo 650 kilometrov praznine.