Pri presoji utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti je sodišče izhajalo predvsem iz ustavne pravice do svobodnega izražanja (39. člen URS), ki omogoča svobodo tiska in svobodno zbiranje, spremljanje in širjenje vesti in mnenj. Novinarjem nalaga tudi dolžnost, da vsakomur omogočijo, da dobi informacijo javnega značaja, za katero ima utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Podobno urejata to pravico tudi 10. člen EKČP in 19. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP, Uradni list SFRJ, št. 7/71 in Uradni list RS, MP, št. 9/92).