Ko je nemočni posameznik soočen z oblastjo, mu mora oblast, preden sproži ukrepe s pravnimi posledicami, krivdo dokazati s pravnomočno sodbo. Člen o domnevi nedolžnosti je, zgodovinsko vzeto, zaveza oblasti, da bodo pravne posledice, ki bi lahko doletele (osumljenega) posameznika, nastopile šele, ko bo porota osumljenega posameznik s pravnomočno sodbo spoznala za krivega. Ustavni člen o domnevi nedolžnosti v pravni teoriji prinaša še nekaj posledic: recimo to, da je država tista, ki je dolžna osumljencu dokazovati krivdo (in ne obratno, da je osumljenec dolžan državi dokazovati nedolžnost).