Denar bi bil lahko nakazan le samo stranki in ne podjetju Herties, čeprav je bilo to zadolženo za vodenje predvolilne kampanje. V resnici sta bila oba zneska nakazana na račun materialnih stroškov, kot je izpovedal priča Metod, zato je bil fiktiven tudi namen nakazila (plačilo računa oz. predračuna za storitve, ki dejansko niso bile opravljene).« Sodišče je torej že leta 1999 pritrdilo ključni Mladinini ugotovitvi.