nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:

Tudi na tiskovni konferenci v sredo, 11. februarja, ko je od radosti zaradi prečudovite novice o povratku v generalštab ves šegav pokal vice na levo in desno, je ponižno prošnjo za poslovilni intervju neizprosno zavrnil, zato smo si sklenili domišljati, da si ga lahko drznemo terjati vsaj za kratko kramljanje v zvezi z izbrisanimi, ksenofobijo in vsemi temi vprašanji. Zagrabili smo ga na Mednarodnem simpoziju o katoliškem šolstvu v Škofijskih zavodih, in sicer neposredno po tem, ko je končal dolgo in doživeto predavanje o mladih, ki nimajo dandanes nikogar, ki bi jih imel rad, in morajo zato bežati v »poganski kult telesa« ter »kolosalne masovne obrede s hrupno glasbo«.

Ko smo nepovabljeni in nenapovedani stopili k njemu, je bil sprva sicer upravičeno vznejevoljen, a je komunikativni gospod, kakršen v resnici je, hip zatem v svojem srcu našel dovolj dobrote, da je uslišal naš apel. Dr. je tako povedal, da po njegovem Slovenija ni družba ksenofobije, da je pa po drugi strani izjemno občutljiva glede svoje identitete in da je zaradi zgodovinske majhnosti njen refleks trikrat prej obramben kot dialoški, da se torej avtomatično veliko prej zapremo v budno čuvanje svoje identitete, kot da bi stopili drugemu in drugačnemu v odprto srečanje naproti.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA