nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:



Nadškofa se osebno spomnim kot moža, ki je pred meseci pošteno, dostojanstveno in predvsem strpno opravil verjetno vseeno nekoliko nehvaležno nalogo ponovne posvetitve Doma svete na po domnevni "desekraciji", ki naj bi jo bili zagrešili oboževalci skupine Laibach s svojim vdorom. Dolgoletni belgrajski pastir v naši družbi sicer opaža indice strahu in samozagledanosti, ki izhajajo tako iz pregovorne majhnosti kot iz desetletja trajajoče ideološke zaprtosti slovenske deželice, hkrati pa realna stopnja Slovenčeve ksenofobije vseeno ne pomeni resnične nevarnosti odprtemu in gostoljubnemu sprejemanju drugačnih ljudi. V slovenskem srcu namreč bije neka »zdrava etičnost«, ki je nedvomno posledica večstoletne krščanske vzgoje: » preprosto ne more biti ksenofob, kot tudi ne morejo biti ksenofobi naši sodržavljani, ki morda sicer niso verni, pa so jih vseeno izoblikovale zgodovinske krščanske vrednote našega civilizacijskega obzorja.«


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA