Ko sem stopil iz njegove hiše, me je na ulici pričakal uničen najeti avto, s katerim sem se bil pripeljal. Kasneje mi je povedal, da mi je tajna policija tako sporočila, da nisem dobrodošel in da se ne ukvarjam s temami, ki bi bile za režim sprejemljive. Kajti o kubanskih plažah, cigarah, izvrstni glasbi in super poceni prelepih prostitutkah, celo o grozljivi revščini, v kateri živi 95 odstotkov Kubancev, je dovoljeno pisati, o tistem, kar je v zvezi s 45-letno revolucijo spornega, pa ne.