Progresivni vidik revolucionarnega so deklaracije človekovih pravic: te pa ravno omejujejo »neomejeno suvereno oblast«. Državna tvorba, ki je bo konec 1. maja, je s »suverenostjo slovenskega naroda« uveljavljala regresivni vidik moderne države ‐ v zgodovinskem trenutku, ko so transnacionalni kapitalizem in njegovi-liberalni politični zastopniki prav to državo pahnili v globoko, če ne že tudi končno krizo. Zato je sicer tragično, a po svoje logično, da je ta politika prišla do točke, kjer je »suverenost« uveljavila proti človekovim pravicam.