Ena od žrtev izbrisa namreč v knjigi pravi: »Moji ženi pa je (, op.p.) dala nasvet, da bi bilo zame najboljše, da sam zapustim državo, drugače me bo policija vrgla čez mejo.« je odgovorila, da se zaveda »da smo ljudem povzročali krivice, ko smo delali po takrat veljavni zakonodaji, ki jo je sprejel parlament v letu 1991,« ob tem pa se je za to početje opravičila. Nelagodje, ki veje iz njenega opravičila, pa je skrito v trditvi, da je kot visoka uradnica upravne enote delala po veljavni zakonodaji.