Od konca 18. stoletja do obdobja po 1. svetovni vojni Otomanom ni šlo več samo za obrambo ozemlja, temveč za golo preživetje muslimanov. Prvi množični beg muslimanov je bil posledica ruske osvojitve Krima leta 1783; Krimski Tatari, ki so še ostali, so se v glavnem dokončno izselili po krimski vojni (1853-56). V 19. stoletju so Otomanski imperij dobesedno preplavili muslimanski begunci s črnomorskega obrežja in s Kavkaza.