Nato je bliskovito posegel v žep svoje obnošene kamižolice in mi v dlan natresel s svojo od globina popolnoma črno rokico polno pest praženih sončničnih semen. Hm, tole je res izjemno okusno, mi je zaupljivo šepnil ter pozorno opazoval, kakšen vtis bo ta neprecenljivi priboljšek naredil name. Seveda sem se spačil, kot da bi zadel na loteriji, in nemudoma med odobravajočim kimanjem pohrustal dve, tri zrna, on pa me je pri tem opazoval z zadovoljstvom kakor mati, ki kupi svojemu otročku sladoled.