Toda ko se je skušal preriti skozi obroč svojih poslovnih konkurentov, ki so me, kot jata vznemirjenih ptic predirno čivkajoč, še vedno tesno obkrožali, so ga ti pričeli v stilu, kam se pa ti siliš,, frcati po lobanjici, da je kar tleskalo. Vmes so me pomenljivo pogledovali, pričakujoč priznanje, kako dobro jebejo tega črvastega "luzerčka". Opala, sem kriknil, takole se pa ne gremo, ter jih razgnal, da so samo osuplo buljili, kakšen kreten da sem, ko pa ne razumem niti tega, da je zato na svetu, da ga zatirajo. Rokovala sva se aristokratsko vljudno, a prisrčno in toplo.