Tam na glavnem trgu je Zverko šinil v menjalnico, sam pa sem se izčrpan sesedel na stopničke pred vhodom in čakal, čakal ... A ne v spokoju, kajti nemudoma se je od nekod pripodila tolpa malih čistilcev čevljev, ki so predirljivo cvilili, mister, mister, ooo, mister in me zavzeto bezali pod rebra. Tam zadaj pa je nekam plaho stal najin arkadaš, me pričakujoče in nepremično motril s svojimi rahlo izbuljenimi črnimi očkami, češ, morda se me bo pa spomnil, a približati se ni drznil.