Z Iranci še nekako gre, uradniki so hladni in prezirljivi, a vendarle korektni, pa so kot pekoči kečap, ki se zasuši v ozkem grlu stekleničke. Lahko jo še tako "klumpaš" in klumpaš, da v trebuščku vse in se peni, skozi vrat ne pripolzi niti kapljica, pa čeprav je zamašek odvit in tisti gumasti čepek na vrhu še vedno pastozno mehak. Tam na mejnih kontrolah je isti drek, zadaj klokotajo, lezejo drug čez drugega, se nemilo hebajo ter glasno mukajo in krulijo, ob mizicah uradnikov pa vse to vrvenje skrepeni in na drugo stran pripolzijo le po posameznih jalovih kapljicah.