nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:

In tako je popoldan polzel mimo, z ulic se je v krčmo plazilo oddaljeno pridušeno vpitje in slutiti je bilo, da je tam zadaj snežni vrh Ararata že pordel v zahajajočega sonca. Od polokanega piva se nama je pričelo že kar spahovati in potem sva odšla, se trepljala po nalitih vampih in govorila, da je bilo tole res zelo prisrčno slovo od pijače, ko pa sva prikolovratila na ulico, se je pričelo za nama nekaj cvileče dreti, hej, hej, prijateljčka (»arkadaš« po turško), in iz nekega prašnega kotička se je za nama radostno pognal oni mali kurdski čistilec čevljev. Kot kakšen zvest psiček naju je namreč vse dolgo popoldne potrpežljivo čakal, in če bi imel rep, bi z njim v pozdrav zanesljivo opletal tako plahutavo kot ventilator.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA