Ja, je poskočil, in čeprav se je videlo, da ni ravno specialist na tem področju, je čivknil, kar za mano, kar za mano. Potem je po žuželčje pred nama skakljal sem ter tja, se potunkal zdaj v kakšno slaščičarno in nato v čevljarno, se povsod zaupno posvetoval z osebjem, prihajal ven z razsvetljenim obrazom, ki pa se mu je že na prvem vogalu spet pomračil, končno pa v neki ulički, ki se je iztekala v zanemarjena dvorišča, vendarle ponosno obstal pred skrivnostno temačnimi durmi, se nama zmagoslavno zasmejal v obraz in namignil, no, tole pa bo. Noter sva šinila sluzasto zarotniško, kot to počno uradniki iz province, kadar zdrknejo v bordel.