Če izpustimo nakladanje o globalizaciji, nam preostane samo še moraliziranje o proizvodnji, ki je tako ali tako propada vredna. Kot dobra stara Antoinette ni mogla razumeti, zakaj se prizadeti delavci in delavke razburjajo zaradi kruha, ko pa lahko jedo kolačke. In priznati je treba, da ni bila edina, ki nas je ob tej priložnosti znova poučila, da je Slovenija predestinirana za visoko specializirano in umno tehnologijo in da je zapiranje tovarn, v katerih ljudje garajo za mizerne plače, v resnici znamenje napredka.