Kole je v članku predstavil izbrisanega , ki je leta 1992 spoznal, da praktično ne obstaja več, ker ga je država kot enega od 18.000 ljudi izbrisala iz registra stalnega prebivalstva. Ne na papirju ‐ ko mu je potekla osebna izkaznica, mu uradniki niso hoteli izdati nove. Ne v bolnišnici ‐ ko je zbolel in je poiskal zdravniško pomoč, so mu povedali, da je izgubil zdravstvene pravice.