Še več, njegovo razpravljanje je cona somraka. Po eni strani namreč pravi, da ni države na svetu, ki bi bila tako radodarna ne le s podeljevanjem državljanstva, ampak tudi s podeljevanjem pravice začasnega in stalnega bivanja tujcem, po drugi strani pa neradodarno, niti malo strpno rohni proti izbrisanim. Po eni strani pravi, da so človekove pravice posameznika ali skupine v družbi ali državi omejene z enakimi pravicami drugih posameznikov in skupin, po drugi strani pa ne pojasni, zakaj bi pravice, ki jih zase terjajo izbrisani, kakorkoli ogrožale pravice ostalih državljanov in prebivalcev Slovenije.